Zgodbice.si

Nekega dne, ko sem brskala na računalniku, sem na neki xxx internetni strani opazila zgodbico, ki mi je bila nekako blizu. Polna čutnosti in adrenalina. Takrat sem si jo sprintala in jo kasneje spravila v nočno omarico. Še sama nisem točno vedela zakaj sem to naredila. Tam je list papirja z zgodbico odležal kar lep čas. Tisti večer, pa se je Tomaž zgodaj spravljal spat. Bila sva sama v celi hiši. Jaz pa sem si zaželela, da bi ga znova začutila. Začutila njega kot osebo, njegovo golo telo in poljube, nežne, strastne, takšne, ki povedo nekaj več. Ulegel se je poleg mene, si spodvil vzglavnik pod glavo in zamižal. Lahko noč, ljubica! Nisem mu odgovorila. Kot odgovor sem prižgala zeleno svetlečo nočno lučko, odprla nočno omarico, potegnila ven potiskan list in se prislonila čim bližje k njemu. Čim bližje njegovemu ušesu ter začela tiho brati. Brala sem jo kot berem otrokom zgodbice za lahko noč. Počasi, nežno in enakomerno. A tokrat sem želela ravno obraten učinek, da se bo zbudil. NEKOČ je v daljni deželi živela deklica, ki je bila prisiljena obljubiti svojemu dragemu, ki se je odpravljal v vojno, da se do njegovega prihoda domov ne bo samozadovoljevala. Obljuba je bila dana seveda v času, ko je mislila, da je to enostavno, da se bo temu lahko brez težav uprla, ker ga je ljubila. Vendar pa se je čas, ko ga ni bilo nazaj vlekel in vlekel. Postajala je vedno bolj nestrpna in razdražljiva, saj je telo zahtevalo svoje, a mu ni mogla / smela popustiti. Seveda si je poskušala pomagati na vse možne načine, da bi se izognila dotiku svojega mednožja z rokami.

Da bi čim manj mislila na to… a to je bila težka naloga. Usedla se je na zeleno travo ob grajskem ribniku in opazovala račke. Mirno so plavala in čofotale. Med prsti je vrtela travno bilko in razmišljala. Ali je dotik s travico tudi prepovedan? S konico travice se je božala po nogah in si počasi, počasi vedno bolj dvigovala težko obleko, ki jo je nosila. Centimeter po centimeter jo je travica bodla po nogi in ji delala SKOMINE. Tomaž se ni premaknil niti malo. Nisem bila prepričana, da me sploh posluša. Bil je čisto tiho in čisto pri miru. Zgodbica je bila dolga a sama sebi sem obljubila, da bom prebrala do konca… pa če jo sliši ali ne. POČASI si je utirala pot proti mednožju. Še vedno se je prepričevala, da je le dotik z roko samozadovoljevanje. Ulegla se je na travo in gledala sinje modro nebo. Težko obleko si je dvignila visoko nad kolena in začutila sapico vetra na svojih golih nogah. Naježile so se ji dlake od vznemirjenja. Tako močno si je želela človeškega dotika. Ribnik je bil sicer skrit za redkim grmovjem, a ob tem času je vedno hodil na kratke sprehode tudi graščakov stric, ki pa je bil že dolgo časa sam, ker mu je žena že pred leti umrla. Stric je bil sicer starejši od grajske gospe, a vedno sta se zelo dobro razumela. In marsikdaj mu je zaupala skrivnost, ki jo sicer drugim ne bi. In ravno on jo je zagledal. Ležala je na tleh in globoko dihala, kot bi hotela spraviti iz sebe vse demone, ki so jo delali pohotno. Gledal jo je. Zasmilila se mu je. Vedel je, da se bojuje z zelo močnim sovražnikom. Nekaj časa je stal za grmovjem nato pa se je odločil in stopil naprej. Brez sramu ga je pogledala. Vedel je za njeno obljubo. Kaj naj storim? Povej mi, ga je brezupno pogledala. Lahko ti pomagam, ji je šepetaje odgovoril in pri tem sklonil GLAVO. Naenkrat sem začutila nežno premikanje Tomaževe roke. Čisto narahlo mi je položil roko na rit in jo počasi in nežno stisnil. Hmmmmmm… torej me posluša. Brala sem naprej. Tokrat bolj prepričana sama vase. KAKO mi lahko pomagaš, ga je polna upanja vprašala. Pogledal jo je in v njegovem pogledu je razbrala – ljubezen. Ljubezen, ki jo do zdaj ni upal, niti smel pokazati. Vedela je, če ju kdo zaloti bo njegova usoda zapečatena, medtem ko bo ona še vedno prosta. Vedela je, da bi bil to pripravljena narediti zanjo. Imela ga je rada. A to kar je bil pripravljen narediti zanjo – tega si ne bi upal nihče drug. Ampak… ali si resnično upa? Pogledala je proti svojemu mednožju in njega. Gledal jo je in bil pripravljen iti za to na giljotino. Zanjo! Slekel je težak suknjič in ji ga položil pod glavo, da se je lahko ulegla nazaj. Zaprla je oči in razprla roke. Njene majhne dojke so se pri tem rahlo izmaknile trdemu oprijemu obleke in se rahlo zazibale. Ravno toliko, da je začutila kako so njene bradavičke rahlo podrsale po grobi volneni tkanini. To jo je samo še bolj VZNEMIRILO. Medtem je moj dragi počasi drsel z roko proti mojim dojkam in jih rahlo zibal, da so se zibale kot bi opazoval vodo, ki buta valove ob skalno steno. Za trenutek sem nehala brati. Opazil je mojo vznemirjenost in nekoliko močneje zazibal dojko, da je še bolj vzvalovila in mi jo rahlo stresal. Zbrala sem se in nadaljevala z branjem: GRAJSKA gospa se je kljub želji po dotikih spraševala, če je vredno, če je vredno da tega človeka, za katerega je sedaj spoznala, da ga ljubi, vredno, da ga spravlja v tako nevarno situacijo. Ni vedla odgovora. A zdelo se je, da se ji vedno bolj oddaljuje, saj je v tistem hipu začutila neverjeten občutek, ki ga do sedaj še nikoli ni začutila. Od kolen se ji je širil neverjetno hladno-vroč val, ki ga ni morala niti ni želela ustaviti. Srce ji je začelo nekontrolirano razbijati. Razum pa ji je tisti trenutek čisto odpovedal. AAAAAAAAHHHHHHHHH. To sem prebrala še nekoliko tišje in se ustavila. Pogledala sem Tomaža. Zaslišal je tišino in počasi odprl oči. Pogledal me je. Spet sem opazila tisti znani nemir v njegovih očeh. Prijel me je za obraz in me nežno poljubil. Kako sem ga želela čutiti. Poljubljal me je nežno in me božal po laseh, po vratu, po dekolteju in med dojkami mimo popka in nazaj. Ni se dotikal ničesar drugega. Samo topla gola koža na topli goli koži. Berem naprej, sem ga nežno vprašala. Lahko, je rekel. Tisti trenutek sem prebudila njegove čute in branje ni imelo več smisla. A vseeno… odločila sem se, da berem naprej. List papirja sem držala z obema rokama in brala naprej: ČUTILA je njegove roke kako ji božajo notranjo stran nog. Drsele so od kolen pa skoraj do presredka in spet nazaj. Začutila je njegov moker jezik. Bil je mehak in debel. Nežno in počasi je drsel od kolen proti njeni notranjosti. V trenutku, ko je bila njegova glava visoko med njenimi nogami, jih je močno razširila in ga v istem trenutku pokrila z obleko pod sabo. Pod njeno obleko se je počutil kot otrok med slaščicami. Bilo je tako slastno in tako prepovedano. Med nogami je bilo še nekaj plasti tkanine in ni mogel zatipati kože pod njo. Z roko jo močneje pritisnil na sredino in rahlo zagnetel. Zaslišal je vzdih. Spet je močno podrgnil z roko. OOOOOOOOOoooohhhhhhhhhhhhh. Tisti trenutek nisem točno vedela ali sem prebrala tisti vzdih jaz ali je bil vzdih moj.

 Pogledala sem mojega moža izza lista in videla, da se trudi početi iste stvari, kot jih berem jaz. Razširila sem noge in se ulegla. Nastavil je prst na razširjeno luknjico in počasi drsel po ščegetavčku gor in dol…. gor in dol… in me medtem gledal v oči. Zares je užival. Kaj šele jaz. Beri naprej, se mi je samo rahlo nasmehnil. Nisem točno več vedela kje sem ostala in je trajalo nekaj časa, da sem se spet toliko zbrala in našla kje sem nehala brati. Začutila sem, da se je z glavo naslonil na moj trebuh, z roko pa začel enakomerno pritiskati na ščegetavček in ga enakomerno hitro dražiti. Uauuuuuuuuuuuu……… spet sem se izgubila. Vrstice so mi zaplavale pred očmi. Niti za trenutek ni spremenil tempa. Krožil je, krožil in pritiskal zdaj na enem mestu, zdaj na drugem. Naslonjena na komolce sem opazovala. Eno nogo mi je stisnil med svoji nogi, drugo pa se nekoliko na silo še bolj razkrečil, da se je nabreklina moje mastne razprte pičke samo še bolj izbočila. Zdaj jo je začel divje dražiti, pritiskati…...