Zgodbice.si

Minute se vlečejo kot ure, ko klečim tam, za ovratnico priklenjen k radiatorju. Dve žički, napeljani nekam za moj hrbet, v ustih pa gag, Njene hlačke… Kolena me bolijo vedno bolj in ko se skušam premestiti v udobnejši položaj, preveč premaknem roko. Oglasi se moj čuvaj, majhen medeninast zvonček. Šok, električni šok, ki mi gre skozi mednožje je nepopisen. Nagonsko se premaknem in zopet se zasliši zvonček… Nekako se umirim, saj vsak premik prinaša nov šok… Čakam, da zaslišim ključ v vratih. Nenadoma zvonec, zvonec telefona, glas ki sem se ga tako bal… Glas, na katerega nimam nobenega vpliva. Pozvoni dvakrat in utihne…
…

Šumenje peska na dovozu hiše mi pove, da se je vrnila. Vstopi v sobo. »Zakaj pa se nisi oglasil, ko sem te klicala? Tole bodo spet kazenske točke…«. »Mmmf« je vse kar mi uspe izdaviti. »Ne slišim te dobro«, pravi posmehljivo. Pride k meni, ter mi s hitrim gibom potegne lepilni trak iz ust. Resk, bolečina, skoraj hujša od zvončka… Z lepilnim trakom gre še nekaj dlak z moje brade. »Gospa Mateja, nujno moram na toaleto«, izustim, ko mi potegne še hlačke iz ust. »Dobro, vstani«, reče in odpne verižico z radiatorja. Reši me še zvončka in ostalih naprav. »Stoj mirno!«, ukaže, ko vidi, da se prestopam na mestu. Mehur mi pravi da je zadnji čas. Spredaj mi spne roki in jih pripne na ovratnico. »Greva«, reče in me za lase vleče v kopalnico. Postavim se pred školjko, ko me prime za premoženje in reče: »dajmo, kaj še čakaš«. Namesto odrešilnega curka, erekcija. »Gospa Mateja, ne morem takole«. Tlesk, mi pripelje zaušnico. »Nimava cel dan časa«. Nekako se potrudim in opravim svoje. Odpne mi roke.
»Počakaj me v dnevni sobi!«. Božanska je, pomislim, ko ob Njenem povratku na hitro preletim njeno postavo. »Pridno nabiraš kazenske točke« mi reče. To, kar sem videl, je vredno točk, pomislim. Pogled na Njo, na Njeno božansko telo je čudovit. Črni usnjeni škornji, mrežaste nogavice in steznik, ki je podpiral Njeno polno oprsje je bilo vse, kar je imela na sebi. Stroga črtica dlačic na venerinem gričku je še poudarjala to lepoto. »Dol, na vse štiri, takoj!«. Z vso težo mi stopi na prste desne roke. Nepopisna bolečina. Zzzip se zasliši po zraku, hipec zatem pa se bolečina iz prstov preseli na hrbet. V roki ima usnjen korobač. »Zahvali se mi!«. »Hvala, gospa Mateja«. Udari še nekajkrat in vsakič se zahvalim. Po njeni navodilih se uležem na sredino. Eno roko mi priveže na nogo kavča, nogi pa na noge mize. Levo roko mi pusti prosto. Z tanko vrvico mi preveže moda. Poklekne če mene in spusti svojo muco naravnost na moja usta. »Liži!« Pohitim izpolnjevat njen ukaz. Njeni sokovi, ki mi močijo brado, mi povedo, da delam dobro. Njeni vzdihi vzburjajo tudi mene. S prosto roko nagonsko sežem po mojem otrdelem premoženju. Prav vseeno mi je, kakšna bo kazen. Njeno dihanje postaja vse globje in vse bolj intenzivno. Kratek krik napove njen orgazem in med trzanjem stegen mi sede na obraz. Oblije me vročica, borim se za zrak. Krč še pri meni… Vse skupaj traja nekaj trenutkov. Potem vstane z mene. Vstane, se razkreči nad menoj in njen zlati dež se razlije po mojem trebuhu in mednožju. Odveže me. »V kuhinji za vrati sta vedro in krpa. Počisti tole, potem se stuširaj!«
Ko se vrnem iz kopalnice, skozi okno opazim, da se zunaj že mrači. Na kuhinjski tleh me čaka skromna večerja. Ostanek sobote preživim klečeč pred Njo, medtem ko Ona gleda televizijo. »Prejle si se izkazal, zato danes lahko spiš v spalnici. Na tleh seveda!«. Pred spanjem ponovim še vajo iz čiščenja muce.
Noč je bila kratka, spanca bolj malo. Parket ob njeni postelji ni ravno udoben..
»Danes je prav poseben dan«, mi naznani po zajtrku. »Prijateljica, ki si jo spoznal v petek, praznuje rojstni dan in ti boš njeno darilo! Ime ji je Maša, zate seveda gospa Maša. In glej, da me ne razočaraš. Še nikoli nisem nikomur dala slabega darila!«. »Seveda se bom potrudil, gospa Mateja«. Pripne mi povodec. »Greva v klet«. Očitno sem prepočasi reagiral, saj je ukaz podkrepila še z brco v zadnjico. Nekako se skobacam po stopnicah. Spodaj je prostor, velik kašnih petnajst kvadratnih metrov. Na sredini je majhna kletka v obliki kocke. Na levi strani dvoje vrat. »Skozi te vrata greš danes«, pokaže na leva vrata. »To pa so vrata, skozi katere ne želiš iti, verjemi mi« mi reče z resnim glasom. S police vzame napravo sestavljeno iz železnih obročkov in pleksi nastavka. Gates to hell sem nekje prebral. Natakne mi obročke na penis. Najprej največjega, potem sledijo.vedno manjši. Nanizani so na pašček, dolg kakih deset centimetrov. Drugi konec je pripet na pleksi, ki mi ga zapne med telo in moda. Doda še majhno ključavnico, ki mi prepreči, da snamem napravo. »Noter!« reče in odpre stranico kletke. Zlezem noter. Roke in noge mi pripne vsako v svoj kot. Odide in se vrne z nekaj polami kartona, zavijalnega papirja in ogromno dekorativno pentljo. Zagrne me tema, po šumenju ugibam, kako nastaja veliko darilo…