Zgodbice.si

Zbudi me hlad. Na obali sva zaspala. Dela se dan, galebi krožijo nad morjem in kričijo. Buda spi. Njegova roka me še v spanju objema. Premaknem se in odpre oči. Potegne me k sebi im mi dahne poljub na ustnice. Vstaneva, se oblečeva in vrneva nazaj v apartma, kjer naju čaka topla postelja. Ko se zbudiva, je že poldan. Odločiva se, da greva v mesto na kosilo, nato na sprehod po obali. Obala je prazna, turistov še ni. Hodiva ob obali in najdeva skrit zaliv, do katerega se le stežka pride. Nad nama je previs, pod nama buči morje. Zlekneva se na skalo in uživava v utripu morja. Sonce je že toplo, poletje bo kmalu tu. Nastavljava telesi sončnim žarkom. Roka drži roko. Ne rabiva besed, stisk rok pove vse. Skloni se nad mano. Razprem ustnice v poljub, a me ustavi, češ, zapri jih. Stisnem ju skupaj in miže čakam. Začutim njegov jezik, kako kroži po liniji ustnic. Kako zapeljivo! Počasi mi sleče majčko, ljubkuje prsa, ki se napenjajo. Z roko seže do kavbojk, potegne zadrgo. Ustavim ga, saj sva na prostem, lahko kdo pride, naju vidi. Z obraza mi umakne lase, poljubi. Nema nikog, ljubavi, daleko smo. Ozrem se okoli. Res sva sama, obdaja naju tišina in pesem valov, ki butajo ob obalo. Slečeva se. Naga se nastaviva soncu. Buda se nasloni na komolec in me boža z očmi, ki potujejo po liniji mojega telesa. Ponosna sem na svoje telo. Vitko, s polnimi prsmi, ki valovijo pod divjanjem srca, ki utripa zanj. Lasje mi pokrivajo bradavico, ki se napenja kot antena. Z roko umakne lase, dlan nežno obkroži dojke. Telo se izdajalsko napne. Kako ga želim! Ustnice že potujejo po mojem telesu. Tudi sama ga poljubljam. Vedno je niže in niže.

Obrne me, da sem nad njim. Z roko masiram tiča, ko zajame v usta mojo celotno muco. Roke potisnejo moje telo navzgor. Pokončno sedem z muco na njegovem obrazu, njegov jeziček pa me sesa, liže. Roki božata prsa. Jezik najde luknjico in zabada vanjo. Krožim z boki, suvam, se natikam na njegov jeziček. Prst najde zadnjo luknjico, ki ga pogoltne v svojo globino. Drugi prst pa masira ščegija. Divje se premikam, nad svojim telesom nimam več kontrole. Valovi orgazma me potegne v globino, kjer eksplodira in se razprši kot morje, ki buta ob obalo. Zasopla se prevalim na bok. Buda je za mojim hrbtom. Objame me, dvigne rahlo nogo in vtakne tiča v mokro muco. Suva, prst pa narahlo masira mojo muco. Suvanje stopnjuje, prav tako tudi pritisk na mojo muco. Moje telo sprejme ritem, telo skrčim. Ves je v meni. In zopet tisti krasen občutek, ki žge moje telo in me izstreli v vesolje. Obmirujeva. Telesi sta prepoteni, med kričanjem galebov slišim najino sunkovito dihanje, ki se počasi umirja. Buda vstane, se na soncu pretegne! Kakšna slika! Telo nastaviva še zadnjič soncu, nato se oblečeva. Z roko v roki se vračava nazaj, vmes pa se loviva kot razposajena otroka. Obala odmeva od najinega smeha. Srečna sem! Ko prideva v apartma, je že noč. Najina zadnja noč. Le še ta mi je ostala, ne bom se več vrnila. Čeprav ga bom še vedno želela. Čeprav ga bo telo klicalo, si želelo njegovih rok, ustnic. Odmahnem z glavo. Proč misli! Zdaj si še tu, zdaj je še moj. Buda me pošlje v kopalnico. Pove, naj ne hitim, saj mi je nekaj pripravil. Tudi on? Nasmehnem se pri sebi, tudi jaz imam nekaj. Torbo vzamem s seboj v kopalnico. V katalogu sem našla krasno spalno srajco. Dolga rdeča svila, tanke naramnice, ob straneh razporek, prepleten s tanko vrvico. Sexi. No, vsaj zame. Stuširam se, si oblečem spalno srajco, se nežno nadišavim z Muskom. M, prijeten vonj. Želim biti lepa. Zanj! Vstopim v sobo in obstojim. Po omaricah prijetno gorijo sveče. Buda je še vedno oblečen. Stopi proti meni, me objame in izza hrbta potegne rdečo vrtnico. Da mi jo: za moju ljubav! To nije sve, reče. Stopi do radia in ga prižge. Po sobi zadoni Zečič in njegova pesem Tamo, kdje je srce. Potegne me v plesni korak in reče, naj poslušam besedilo. Je zame, vedno ga bo spominjala name. Telesi, tesno objeti se rahlo premikata v taktu glasbe. Zečič poje: To što imaš, nitko nema..Glavo naslonim na njegova prsa. Poslušam besedilo, ganjena sem. Tisoč žalostnih misli tava po moji glavi. Še malo, pa ga ne bo. Solze sreče in žalosti tiho polze po licu. Kakor, da je slutil moje žalostne misli, je dvignil obraz k sebi in me pogledal. Rekel ni nič, le s poljubi je pil solze z mojega obraza. Tiho sem ihtela in preklinjala usodo, ki mi ga je dala le za kratek čas. Glasba igra, njegova roka nežno drsi po svili. Dvigne me v naročje in me odnese do postelje. Med poljubom me spusti na posteljo, se stisne k meni. Ljepa si, ljubavi. Spalno srajco potegne z mene, se še sam sleče. Tiho se gledava. Vrtnico vzame iz mojih rok in me nežno boža z njo po telesu. Tu in tam se ustavi, poljublja napeto kožo. Boža moje telo, ki se mu ponuja, ki žari pod njegovimi usti. Vsak njegov dotik je tako nežen.. To zadnjo najino noč vsa se ljubila vso noč, hotela vsa posrkati vsak delček najinega telesa. Telesi sta trepetali v sladki bolečini, se predajali užitkom, katerim ni bilo konca. Sveče so že zdavnaj ugasnile, ko sva zaspala. Jutro nama je prineslo slovo. Besede niso bile potrebne. Dolg pogled, ki se je zahvalil za vse, kar mi je dal. Zadnji poljub, ki je izpil del mene, ki je ostal z njim. Za vedno. Velikokrat rečem, da je čas, ko naj bi mi bilo najtežje, je bil moj najlepši čas. Ločitev, selitev, vse stresno. A pokonci me je držal Buda, ki mi je dal vedeti, da sem močna. In ženska v kateri kipi sla po življenju. Vsi tisti občutki, ki mi jih je dal, ko sem se počutila kot kraljica. Ki jo razvaja s svojim telesom, ko spoznava svoje telo, ki se prebuja iz otrplosti. Prebujeno telo, ki se odziva in uživa. Čas, kjer ni ure. Čas, katerega sem želela zadržati in katerega še danes želim vrniti. A vem, da tega ne morem. Loči naju, zdaj in vedno bo. Najina pravljica je izpeta. Ostal je lep spomin, zdaj brez solza; le hvaležnost, da sem ga lahko spoznala in doživela svojo romanco. Včasih, ko je želja po njem premočna, pogledam luno. Večno bo gor sijala in se skrivnostno nasmihala. In vedno, ko jo bom pogledala, se bom spomnila na mojega morskega ljubimca. In na najin čas, ki je minil za vedno.