Zgodbice.si

Sedela sem v kapeli in razmišljala. Ozrla sem se okoli. Vse ženske, ki so bile starejše od mene so kleče molile. Bila je večrna molitev, vsak dan isto. Razmišljala sem, kaj le me je pripeljalo sem. Po srednji šoli sem se odločila končati z večnim iskanjem Ljubezni. Nikoli nisem imela fanta, nikoli ga nisem niti poljubila, razen sorodnikov na lice, kar pa seveda ne šteje. Torej sem si izbrala samostansko življenje. Predala se bom Bogu. Ljubila bom le njega.

Ozrla sem se okoli in opazila, da so ostale sestre že izginile. Spet sem se zamislila in pozabila na čas. Ravnokar sem se odpravljala iz kapele, ko je vanjo vstopil možki. Bil je oblečen v jeans hlače, ostrižen je bil na i-rokezo. Nisem bila prepričana če je na pravem mestu. Ni mi sodil sem. 

Stopila sem do njega. “Mogoče koga iščeš? Lahko ti pomagam.” Nasmejal se mi je. “Mogoče tebe.” In mi pomežiknil. Zardela sem. Ko je opazil se mi je opravičil. “Popravljam avtomobile in iščem župnika, a ga ni nikjer.” “Seveda ne, pride komaj jutri v mesto.” Nekaj časa je bila mučna tišina. Videla sem ga kako me je ocenjeval. In vem, ni lepo priznati, vsaj za nuno ne, ampak tudi meni je bilo všeč kar sem videla. “Si že dolgo tu?” Me je zbudil iz sanjarjenja. “Emmm, da. Nekaj ur.” “Nuna mislim,” se je popravil. “Emm, ne, kakšne 3 leta. Stara sem komaj 22 let, torej prav dolgo ne morem biti,” sem sramežljivo pogledalav tla. “Škoda, lepo dekle si.” Še bolj sem zardela. “Tudi ti nisi slab.”

A ni ostalo pri tem. “Bi rada naredila nekaj norega, nekaj kar verjetno nisi še nikoli?” Začudeno sem ga pogledala. V mislih sem imela, da nima najboljšega namena z mano in že sem hotela oditi… “Si že kdaj kadila travo?” “Ne,” sem začudena odgovorila. “Nikoli.” “Ampak to je skoraj tako dobro kot vera, moraš poskusit.” Padla sem v past. Všeč mi je bil. In nekako nisem bila najbolj dobra nuna, saj verjmem v Boga, ampak življenje v samostanu nekako ni zame. Klecnila sem. ”Poskusit ni greh,” in se posmejala. “Dekle po mojem okusu,” mi je pomežiknil.

Pripeljal me je v njegov avto. Začela sva se pogovarjat, tako nedolžne stvari. Ko je zvijal joint sem razmišljala, “Dekle po mojem okusu. To mi ni še nihče rekel. Oh, všeč mi je… Ampak… Nuna sem… ” Ko sva pokadila pa ta vprašanja niso bila več pommbna. Letela sem, cel svet je bil moj. Da, to je res boljše od religje. “To je najboljša stvar na svetu,” sem mu odgovorila. “Ja, je ena izmed najboljših ja,  ampak ni na prvem mestu.” Postala sem radovedna in spogledljiva, kar ni bila nikoli moja prednost. Natanko sem vedela o čem naj bi govoril, ampak naredila sem nedolžen izraz na obrazu in vprašala “Katera pa je na tvojem prvem mestu?”

“Ti pokažem, če smem?” Vzdrhtela sem, občutek, ki ga nisem nikoli prej občutila mi je nabijal telo in nisem mogla nehat, nisem mogla oditi. “Seveda.” Počasi se je nagnil k meni in me poljubil. Moj prvi poljub. Bil je dolg, kot bi mi bilo srce po vsem teleseu, vznemirjena sem bila, kot še nikoli prej. Počasi mi je slekel obleko. Obdržala sem le tisto smešno stvar na glavi, ki je bila del moje uniforme. Poljubljal me je po celem telesu. Najprej po prsih. Moje bradavičke so se pod njegovim jezikom tako napele, in v sebi sem čutila tak naboj. Spuščal se je nižje in nižje. Ko je prišel do mednožja sem doživela svoj prvi orgazem. Bilo je čudovito. Kot, da bi se vse v meni povezalo v eno točko, točko užitka. In vse je priplavalo na plan. Zardela sem. A on je nadeljval. Počasi je prodrl vame. Z njegovim korenjakom v sebi sem se počutila popolno. Točka užitka je vedno naraščala in kmalu je bila poplava. Ampak ni se ustavil. Divje je zabijal vame. Hotela sem kričati od užitka, ampak bila sva na prkirišču za kapelo. Takšnih občutkov nisem še doživela. Počutila sem se živalsko. Vse sem počela nagonsko. Vstavil se je. “Oprosti, mogoče ne bi smel. Spodneslo me je. Nuna si.” Ampak jaz sem se le sklonila k njegovemu korenjaku in ga začela najprej počasi lizat. Utihnil je in se prepustil užitku. “Oh, moja nuna,” je trepetal. Čeprav sem to počela prvič je bilo kot, da bi bila rojena za t. Vlekla sem ga, lizala, pod jezikom sem čutila njegovo trdoto, ki je ob določenih gibih postajala še trša. Ustavila sem se. “Daj me še enkrat,” sem rekla in razkoračila noge. Prodrl je vame. Bil je grob. Všeč mi je bilo. Čutila sem, kako mi znova prihaja. Ampak močnejše kot prej, težko je opisat občutek. “O moj bog,” sem zarjula. Ugajalo mi je. Zmočila sem mu cel sovoznikov sedež. In še vedno mi je prihajalo. Pogledala sem ga v oči,  komaj se je zadrževal. Nazadnje je prišlo tudi njemu.

Oblekla sva se. Sprva mi je bilo nerodno. Potem me je vprašal “Ali nisi še nikoli? Ker nisi kot običajne device. Ponavadi žensko prvič boli.” “Bilo mi je prvič,” sem sramežljivo odvrnila in spustila pogled. Prijel me je za lica. Glavo pa mi obrnil k sebi. “Dobra si, punca. Odlična.” Poljubil me je. “Mogoče bi se lahko znova videla,” sem odvrnila.

Molčal je. Odprla sem vrata, da bom stopila ven. “Jutri ob isti uri?” “Da,” sem mu odvrnila. Zaprla sem vrata in odšla proti samostanu. Iskala sem izgovor za zamujeno večerjo, ampak nekaj v meni je prepevalo in se komaj veselilo jutrišnjega dne. In novega greha, ki je tako sladek, da ne bi nikoli verjla, če ne bi spoznala njega. Življenje v samostanu bo postalo končno bolj zanimivo.